Zvočne pravljice za odrasle

Blaž Kocjančič pravi, da mu je koncept podkasta kot nekakšnega digitalnega glasu ljudstva, zelo blizu, zato ga je (p)osvojil zelo hitro. »Tako od leta 2007 redno spremljam podkast The Basketball Jones, ki se je kasneje preoblekel v The Starters, ki se je kasneje preoblekel v No Dunks. Njegovi ustvarjalci so tudi edini podkasterji, s katerimi sem se – kot se za fanboya spodobi – srečal in spil pivo v živo,« pravi.

Ker na podkaste gleda kot na zvočne pravljice za odrasle, ki ga zazibajo v svet sanj, jih izključno posluša, se pa za podkaste, h katerim se vrača, odloča na podlagi kombinacije tematik, ki ga zanimajo, in unikatnosti podajanja vsebin s strani voditeljev.

Prepričan je, da trg podkastov še ni prenasičen, saj meni, da je prostora za kakovostne vsebine vedno dovolj: »Če na hitro preletim ponudbo domačih se – v izobilju podkastov za samopomoč, ki pomagajo ljudem 'loviti ravnotežje' - včasih zamislim, kje smo kot družba zašli. Drugače pa pogrešam predvsem dobro povedane zgodbe, ki te potegnejo vase, tako fiktivne kot tiste, ki so rezultat dobrega novinarskega raziskovanja. Po vzoru ene od pionirk tega žanra, podkast serije Serial, ki smo jo poslušali še na iPod Shufflih.«

Domač podkast, ki se najpogosteje znajde med mojimi kladivci in nakovalci, je Dvokorak. »Poleg teme, ki mi je blizu, avtorji kreativno izrabljajo slovenski ter druge jezike, tvorijo besedne skovanke in interne fore, okoli katerih uspešno gradijo skupnost svojih fenov. Po domače, podkast, ki ni kek,« pove. Kar se tiče tujih podkastov, se v zadnjem času ukvarja z raziskovanjem kulinarične krajine Los Angelesa in okolice. Zato vsak teden redno spremlja kulinarični podkast, začinjen z ravno pravšnjo mero humorja Air Jordan. »Naj vas ime ne zavede. Gre za podkast, za katerega velja star pregovor: ne sodi podkasta po naslovu,« še pove.

Članek je bil v izvirniku objavljen na spletni strani Marketing Magazin.